Mesec: november 2025

Luka Koper res ni samo lokalna zgodba, ampak globalni igralec.Luka Koper res ni samo lokalna zgodba, ampak globalni igralec.

Prvi stik z Luko Koper sem doživela v srednji šoli, ko smo se z razredom odpravili na ekskurzijo. Spomnim se, kako smo sedeli na avtobusu, medtem ko nam je vodič razlagal, da gre za največje slovensko pristanišče – vrata naše države v svet. Takrat se mi je zdelo vse skupaj precej oddaljeno in malo abstraktno. A ko sem stala ob obali in opazovala ogromne ladje, sem dojela, da tu poteka nekaj res velikega.

Najbolj me je očarala velikost. žerjavi so se dvigali v nebo kot jekleni velikani, ki brez težav dvigujejo na stotine ton tovora. Povsod okoli nas so stali zabojniki vseh možnih barv, vsak s svojo zgodbo. Vodič je povedal, da prihajajo iz Azije, Amerike, Afrike,… in ko sem pomislila, da je mogoče v enem od njih izdelek, ki ga bom čez teden dni kupila v trgovini, sem prvič začutila, kako ključna je vloga, ki jo ima Luka Koper.

Luka Koper res ni samo lokalna zgodba, ampak globalni igralec.

Kasneje sem pristanišče obiskala še enkrat, tokrat s prijateljem iz tujine. Želel je videti nekaj, kar povezuje Slovenijo s svetom, in najbolj logična izbira je bila prav Luka. Ko je stal na razgledni točki in gledal proti neskončnim vrstam kontejnerjev, je presenečeno rekel: Nisem si mislil, da imate tako močno pristanišče. Tisti trenutek sem začutila ponos. Luka Koper res ni samo lokalna zgodba, ampak globalni igralec.

A pristanišče ni samo logistika. Je tudi skupnost ljudi, ki jo ustvarjajo. Zaposluje tisoče delavcev, vpliva na ritem mesta in oblikuje identiteto Kopra. Ko se sprehodiš po obali, slišiš hrup tovornjakov, začutiš vonj morja in vidiš ladje, ki dajejo mestu poseben utrip. Luka Koper je kot srce, ki poganja življenje in povezuje obalo s preostalo Slovenijo.

Seveda pa s sabo prinaša tudi izzive. A prav v tem vidim prihodnost. Ko sem prebrala, da uvajajo zelene tehnologije, elektrifikacijo in nove projekte za zmanjšanje izpustov, sem dobila občutek, da se zavedajo svoje odgovornosti. Luka Koper ne sme biti samo vez z drugimi celinami, ampak tudi primer dobre prakse trajnostnega razvoja.

S svojo lego, zmogljivostmi in vlaganji v digitalizacijo, tišje žerjave ter boljše železniške povezave Luka Koper utrjuje položaj ključnega logističnega vozlišča v Sredozemlju in širše.…

Kako pomembne so rokavice za enkratno uporabo pri pripravi hraneKako pomembne so rokavice za enkratno uporabo pri pripravi hrane

To poletje sem se s sošolci odpravil na planinski tabor, ki ga je organizirala naša srednja šola. Planinski tabor je potekal v osrčju slovenskih gora, v majhnem planinskem domu, obkroženem z gozdom in čudovitimi razgledi na okoliške vrhove. Že prvi dan smo vedeli, da nas čaka nepozabna dogodivščina, polna pohodništva, smeha, prijateljstva in vsakodnevnih obveznosti, kot sta recimo kuhanje in čiščenje.

Vsako jutro smo se prebudili on zgodnji uri, ker nas je čakalo veliko različnih aktivnosti. Pohodi na bližnje vrhove so bili kar naporni, a razgledi na vrhu so bili vedno vredni truda. Ko smo se popoldne vrnili v planinski tabor nas je čakala še ena naloga, priprava večerje. Ker smo morali hrano pripravljati sami, smo se razdelili v manjše skupine. Eni so lupili krompir, drugi rezali zelenjavo, tretji pa pripravljali meso za žar. Prav tukaj pa so prišle še kako prav rokavice za enkratno uporabo. Uporabljali smo jih pri vsakem koraku priprave hrane. Za delo s hrano smo največ uporabljali nitrilne rokavice brez pudra, ker ne dražijo kože in so primerne za stik z živili. Rokavice smo menjali ob vsaki spremembi opravila (na primer iz mesa na zelenjavo) ter takoj, ko so se navlažile ali poškodovale, da smo preprečili navzkrižno kontaminacijo. Tako smo zagotovili, da je vse ostalo čisto in higiensko. Prav te rokavice za enkratno uporabo so nam bile še posebej pomembne, ko smo delali s surovim mesom ali oblikovali mesne kroglice. Nihče ni želel, da bi se bakterije prenesle na druge sestavine. Tudi pri pomivanju posode po obroku so bile rokavice za enkratno uporabo nepogrešljive. Pomagale so nam pri pomivanju posode in čiščenju kuhinjskih površin. Poleg tega smo z njihovo pomočjo lažje čistili tudi stranišča in skupne prostore, kar je bila naloga, ki ni bila najbolj priljubljena, a smo jo žal morali opraviti.

Naši vzgojitelji so nam na začetku planinskega tabora razložili pomen higiene in pravilnega ravnanja s hrano, še posebej na takšnih lokacijah, kjer ni vseh sodobnih kuhinjskih pripomočkov in razkošja. Pred natikanjem smo si vedno temeljito umili roke, izbirali pravilno velikost rokavic in po uporabi rokavice varno odložili v koš za odpadke. Prav zaradi tega smo si vsi zapomnili, kako pomembne so rokavice za enkratno uporabo. Na koncu smo ugotovili, da smo se veliko naučili, ne samo o naravi in planinstvu, ampak tudi o pomenu skupnega dela, skrbi za čistčo in odgovornosti do zdravja vseh članov planinskega tabora.…

Botox ni drastična spremembaBotox ni drastična sprememba

Za botox sem se odločila po tem, ko sem začela opažati izrazitejše gubice okoli oči in na čelu. Sprva sem o tem razmišljala kar nekaj časa, saj nisem želela videti umetno ali spremenjeno. Bala sem se, da bom izgubila naravno mimiko obraza.

Pred posegom sem se naročila na posvet pri dermatologu, ki mi je natančno razložil, kaj botox je, kako deluje in kaj lahko pričakujem. Poudaril je, da gre za začasen učinek, ki sprosti mišice in s tem zgladi gube, pri čemer pa je ključno, da se uporabi prava količina, da obraz ostane naraven.

Na dan posega sem bila malo nervozna, vendar je bil postopek presenetljivo hiter. Z drobno iglico so naredili nekaj majhnih vbodov na čelo in ob straneh oči. Bolečina je bila minimalna, bolj podoben rahel piku komarja kot pravi bolečini. Že po nekaj minutah je bilo vsega konec in brez posebnega okrevanja sem lahko nadaljevala dan.

Prve spremembe sem opazila po nekaj dneh. Gubice na čelu so se zgladile, koža pa je delovala bolj napeta. Po približno dveh tednih je bil učinek najbolj izrazit. Najlepše pa je, da obraz ni bil ‘zamrznjen’, mimika je ostala, le linije so bile mehkejše.

Botox mi je dal svež videz, zaradi katerega sem se počutila bolj spočito in samozavestno. Nihče ni uganil, kaj sem naredila, le spraševali so, če sem bila na dopustu ali če sem spremenila nego kože.

Učinek je trajal približno štiri mesece, nato so se gubice začele počasi vračati. Zdaj se odločam, da bom postopek ponovila, saj je bil rezultat res naraven in mi je všeč, kako se počutim z njim.

Za mene botox ni drastična sprememba, ampak majhna pomoč, ki osveži obraz in mi da dodatno samozavest, ne da bi izgubila svoj naravni izraz.

Opazila sem tudi, da se ličila lepše usedejo na kožo, saj je površina bolj gladka. To mi je olajšalo vsakodnevno ličenje in pripomoglo k bolj urejenemu videzu brez večjega truda.…