Doma sem imela velik travnik, ki je bil precej neizkoriščen. Zato sva z možem razmišljala, da greva v vrtnarstvo Pori, kjer bova izbrala sadna drevesa.
Jaz sem si želela, da bi imela predvsem jablane, ker sem od vsega sadja najraje jedla jabolka. Ta so morala biti trde strukture, ne preveč sladka, ne pa mehka jabolka. Moj mož pa je zelo rad imel hruške. Zmenila sva se, da imava vsak pol travnika, ki je bil precej velik. Ko sva obiskala vrtnarstvo Pori, pa sva videla, da imava še več izbire med sadnimi drevesi. Zato sva zraven kupila še eno češnjo in eno marelico.
Travnik sva morala pripraviti na sajenje dreves. Izkopala sva dovolj velike jame, kamor sva v prvem delu nasadila jablane in v drugem hruške. Mož je iz teh hrušk sorte viljamovka nameraval pripraviti žganje. Ob večjem nakupu nama je vrtnarstvo Pori ponudillo tudi popust. Kupila sva dvajset sadik jablan in trideset sadik hrušk. Ko so sadnja drevesa prvič zacvetela, sva bila oba presrečna. Lepo je videti v spomladanskem času cvetoča in dišeča drevesa. Res pa je, da nikoli prej nisem toliko spremljala vreme, kot ga sedaj. Bala sva se pozebe, ker so drevesa ravno cvetela. Potem poleti sva se bala toče, vedno, ko je prišla nevihta. Prvo leto so sadna drevesa, ki nama jih je prodalo vrtnarstvo Pori ostal nepoškodovana. Vsa drevesa so bila zelena, nobeno se ni posušilo.
Naslednje leto pa nama jih je precej oklestila toča in to že v mesecu maju. Nevihte so se tisto poletje kar vrstile in res je bilo žalostno gledat kako zelo so poškodovala ta sadna drevesa. Zato sva se odločila, da bova namestila mrežo proti toči. Sedaj imava po nekaj letih obilo sadja, jaz jabolka in mož hruške. Vsa sadnja drevesa, ki jih je prodalo vrtnarstvo Pori so bila zdrava. Tudi češnja in marelica sta lepo obrodili.