Imam babico, s katero sem bila si zelo blizu, preživele zve zelo veliko poletij skupaj in res sem zelo rada preživela počitnice pri njej. Seveda ko enkrat odrasteš, se zgodba malce spremeni. Preselila sem se na obalo in s tem je prišlo tudi do tega, da se z babico nismo več toliko videli. Še vedno sem vztrajala in babico obiskala vsakič ko sem prišla domov. Babica je bila tega seveda zelo vesela in skupaj sva si povedali vse, kar je bilo novega.
Vedno mi je skuhala kosilo ter naredila eno kavico in ko je bil čas za kavico sva lepo klepetali. En dan pa sem nekaj opazila. Opazila sem, da je nekaj res bolelo. Zelo težko je dvignila kozarec vode ali krožnik, zato sem jo seveda vprašala kaj je narobe. Ker mi seveda ni hotela tega povedati, sem obupala. Naslednjič je bila spet ista pesem in tokrat sem vztrajala. Rekla mi je da ima že dolgo časa artritis. Ker seveda nisem vedela kaj je artritis, sem šla na splet, kjer sem lahko ugotovila za kaj točno gre. Tudi babica mi je povedala kaj je artritis in kje jo boli. Bolečino je čutila predvsem v vratu in zgornjem delu hrbta. Ko sem po spletu brskal artritis, sem tudi ugotovila da obstajajo razne kreme za artritis. Te kreme sem naročila in jih naslednjič prineslo babici.
Babica ni verjela da ji bodo pomagale, a je vseeno poskusila. Ni morala verjeti, a dejansko so ji malce olajšala bolečino. Sedaj si redno mažem vrat in hrbet s to kremo in kreme ji je že skoraj zmanjkalo. Rekla sem, da ko ji bodo zmanjkale naj mi pove, da ji naročim nove. Zelo sem bila vesela, da sem ji lahko na nek način pomagala in tudi vidim, da je babica srečnejša. To mi zelo veliko pomeni, zato bom tudi vztrajala.