Prišel sem v leta, ko mi tek in hoja ne pomenita več toliko, kot kolesarjenje. Sicer sem prej rad hodil v hribe, vendar sem moral prenehati, ker mi levo koleno ni več pustilo. Namreč, ko sem šel navzgor je še šlo, ko pa sem se vračal, so bolečine bile preveč hude. Žalosten sem videl, da v hribe ne bom mogel hoditi in da je dobro, da si najdem kakšen drug šport, ki me bo osrečil.
Tako sem se odločil za kolo!
Nisem vedel kaj dosti o kolesih, katero je dobro, katero je dobro zame in kašne vrste kolo, bi si rad kupil. Vedel sem samo, kje bi rad kolesaril. Zato sem se odločil, da grem v trgovino, kjer prodajajo kolesa in prosim za nasvet. Veliki prodajni centri mi nikoli niso bili všeč, ker se ti trgovci ne posvetijo dovolj, tako sem se odločil za majhno kolesarsko trgovino v našem kraju, kjer bom lahko kasneje opravljal tudi servise.
Moram priznati, da so me cene kolesa kar presenetile, nisem pričakoval, da so dobra kolesa tako draga, a vseeno sem se za kolo odločil, ker sem vesel, da se moram ukvarjati z enim športom, ker drugače sam postanem precej depresiven in se mi prav nič ne da.
Tako se je tudi zame začela kolesarka sezona. Kolo sem imel, potreboval sem samo še čas in voljo. Prvi moj kolesarski podvig je bil kar dolg, tako da sem drugi dan čutil precej posledic. Vendar vsakič je bilo boljše in danes sem že pravi kolesarski mojster, tako pravim jaz zase in komaj čakam, da se usedem na kolo in naredim en krog.